Oratorij na Sv. Lenartu
Letošnji že četrti oratorij na Sv. Lenartu smo imeli od 11. do 15. avgusta. Za 22 otrok je skrbelo 7 animatorjev, kar je najboljše razmerje do sedaj (lani je za kar 30 otrok skrbelo samo 5 animatork! ). Čeprav smo imeli slabo vreme (samo en dan je bil sončen), smo se odlično zabavali.
Dan smo začenjali pri zastavi, kjer smo se pozdravili in ob petju oratorijske himne dvignili zastavo. Nato smo zmolili za lep dan in se malo razmigali. Potem smo skupaj odšli v pred župnišče, ki se je izkazalo za kar primerno lokacijo oratorija, čeprav smo bili prejšnja leta vedno v šoli. Tam smo si ogledali igro, v kateri smo spoznavali apostola Petra. Po zgodbi smo se pogovorili, nato pa odšli po skupinah, kjer smo imeli katehezo. Razmišljali smo o Petru, spoznavali njegovo življenje in pot z Jezusom. Sledile so delavnice, v katerih smo ustvarjali ribe, namizna stojala za šolske potrebščine, frače, bakle, svečke … Vmes smo poskrbeli tudi za razgibavanje, tako da smo tudi v slabem vremenu za hip pokukali ven, tekli do zgornje kapelice in nazaj, se žogali in iskali izgubljeno žogo, ki se nam je vedno zakotalila po bregu ali pa odplesali kakšen bans. Vsak dan smo imeli tudi odlično kosilo, ki so ga pripravljali Jure Ozebek, Gostilna Lušina ter Nina Pintar. Po kosilu smo si najprej malo odpočili, zapeli nekaj pesmi, nato pa je sledila velika igra. Na žalost smo jo le prvi dan lahko izpeljali na prostem.
Čeprav nam je vreme res nagajalo in smo zato morali izpustiti vodne igre, ki so otrokom najljubši del vsakega oratorija, smo letos izvedli nekaj, kar je bilo otrokom še bolj všeč – na oratoriju smo prespali! Dan smo začeli popoldne, sodelovali smo pri sveti maši, pripravili večerjo in komaj čakali, da pride večer. Nameravali smo ga preživeti na prostem, kjer bi zakurili taborni ogenj, vendar nam je vreme spet prekrižalo načrte. Ostali smo v župnišču, kjer smo se igrali zabavne igre. Ko so najmlajši otroci šli spat, so starejši seveda še nekaj časa bedeli, klepetali in se smejali. Na njihovo veselje smo se jim za nekaj časa pridružili še animatorji, potem pa končno vsi zaspali. Naslednji dan smo kljub dežju zakurili majhen kres in bakle.
Oratorij smo zaključili s praznično sveto mašo, pogostitvijo ter z lepimi spomini na pretekle dni in upanjem, da bo tudi prihodnji oratorij tako lep.
Urška Potočnik
