Avtor: Jošt Rovtar Objavljeno: 3. 02. 2020

Farni list št. 2(2.2.2020)

JEZUSOVO DAROVANJE - SVEČNICA

Bil pa je v Jeruzalemu mož,

ki mu je bilo ime Simeon;

bil je pravičen in bogaboječ.

Pričakoval je Izraelovo tolažbo ...

Tam je bila tudi prerokinja Ana,

Fanuelova hči iz Aserjevega rodu.

Bila je že zelo v letih. Lk 2,25–38

        

Simeon in Ana sta zelo stara po letih, pa zelo mlada po duhu. Stari po letih in po duhu, živijo od spominov, z glavo obrnjeno nazaj. Kajti preteklost pomirja: stoji zamrznjena, negibna, brez presenečenj. Lahko jo hranimo v žepu in delamo z njo, kar hočemo.

Toda preteklost je brez upanja, ker je brez Božje navzočnosti. Bog je vedno spredaj, da ustvarja nove stvari, novosti življenja.

Za ljudi, ki ne verujejo v Boga, zlasti če so stari po letih ali po duhu, je normalno, da živijo s pogledom, obrnjenim v preteklost, ker pred seboj nimajo nobenega upanja in tolažbe.

Tisti pa, ki verujejo v Boga, ne morejo živeti drugače kakor Simeon in Ana, s pogledom naprej, proti Bogu, v pričakovanju njegove tolažbe. Rekli boste: »Ampak zakaj so potem služabniki in služabnice Cerkve tako vklenjeni v preteklost, da se ne samo bojijo prihodnosti, pač pa se celo niso sposobni sprijazniti s sedanjostjo?«

Kakšna škoda! Cerkev zamenjujejo z antikvariatom.      Po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj

 

Rastemo iz korenin in se s hvaležnostjo obračamo na preteklost in opazujemo Božja dela. V naši  preteklosti so Božje stopinje. To nas  duhovno pomladi.  Če opazujemo Božja dela v vsem, kar nam je bilo dano, nas preteklost vzgaja za prihodnost.

Bog vedno daje smer za naprej. Pomaga nam sprejemati preteklost. Pomaga nam vstopati v Božjo skrivnost prihodnosti.

Če smo sami sebi preveč všeč in še vedno živimo v miselnosti, da sami oblikujemo in napovedujemo življenje, se vrtimo v krogu nezadovoljstva  in kreganja s samim seboj.  Simeon, Ana, Marija in Jožef so osebe, ki se izročajo Bogu. Prepuščajo se velikemu Božjemu delovanju. Vse sprejemajo in vse jim gre. Morda pa nam prav to manjka. Pojdimo in izročajmo, vse prihaja od Boga in vse se vrača k Njemu. On nas drži in spremlja.   p. Beno

 

»DUŠA KRŠČANSKA ZDAJ SE POTRUDI, SVETEGA ČASA NIKAR NE ZAMUDI!«

To je povabilo k misijonu, stara ljudska pesem, ki nas spodbuja, da ne zamudimo čudovitega časa, ki je pred nami.  Bog nam veliko daje, a ne vidimo. Misijon v naši župniji, ki bo od 6. do 15. marca bo čudovita, enkratna priložnost, da »ODRINEMO NA GLOBOKO«. To je čas, ko bomo razmišljali, kaj je v nas, kaj nam življenje daje, kako nas Kristus spremlja. 

Vsak človek si želi sreče, miru, veselja. Misijon je prav v tem, da vidimo, kako je naše življenje obdarovano z mnogimi darovi in kako nas Bog preseneča. Vsak  član naše župnije je v Božjih očeh  dragocen. Želimo, da vsak doživi to veselo sporočilo, da je Jezus na  naših poteh in želi biti z  nami v prihodnje. Danes si rezervirajte čas, da bo   misijon za vas in vaše domače veselje nad življenjem, pogum za vsak dan in upanje, ki ne mine. Ne pozabite povabiti vaših znancev, vaših prijateljev, delite z bližnjimi, da je misijon za vse čas velikih Božjih darov. O, da bi jih doživeli, ohranili in živeli!

Spored misijona, z glavno mislijo dneva in z gosti, ki bodo med nami, boste na dom prejeli po pošti. Mladi, ki so bili pri sveti birmi v zadnjih šestnajstih letih, bodo na srečanje v torek, 10. 3., povabljeni s posebnim pismom. Če morda ne živijo več na naslovu, kot so ob birmi, vas prosim, če jim boste pismo posredovali oziroma preposlali. Bog povrni!

Celoten farni list si lahko pogledate na spodnji povezavi!!!