Farni list št. 16 (10.12.2017)

LUČ PRIHAJA! KRISTUS ŽELI V NAŠO BLIŽINO!

Adventni čas je še posebej zaznamovan s pričakovanjem in upanjem. To ni le čas spominov na dolga leta izraelske zgodovine, ko so Izraelci pričakovali Odrešenika in upali, da jih bo rešil; niti ni samo spomin pričakovanja dveh svetih žena: Marije in Elizabete. Advent je čas našega pričakovanja božiča, ko bo Odrešenik rojen v naših družinah, v naših srcih. Je čas upanja na Luč, ki prihaja. Advent pomeni pričakovanje prihoda našega Odrešenika. Čakanje pomeni tudi upanje. Dokler nekoga ali nekaj čakamo, ima naše življenje smisel, okno, svetlobo, ki nas vabi in ohranja. In koga čakamo? …

V neki knjigi je zapisana zgodbica: Med človekom, ki se je pred nedavnim spreobrnil k veri v Kristusa, in njegovim neverujočim prijateljem je potekal takle pogovor. "Torej si začel verovati v Kristusa?" "Da." "Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi, v kateri deželi se je rodil?" "Ne vem." "Koliko je bil star, ko je umrl?" "Ne vem." "Koliko pridig je imel?" "Ne vem." "Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!" "Prav imaš. Sram me je, ker tako malo vem o njem. Vem pa tole: pred tremi leti sem bil pijanec, bil sem ves v dolgovih, družina mi je razpadala, žena in otroci so se vsak večer bali mojega prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo, rešili smo se dolgov, naš dom je srečen in otroci vsak večer željno pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame storil Kristus. Toliko pa vem o njem!"

Zgodba se konča z mislijo, ki naj tudi nas spremlja v letošnjem adventu: "Resnično vedeti pomeni spremeniti se zaradi tega, kar vemo." Bog nas čaka in nas vabi k sebi. Ne pričakuje velikih besed, ampak majhna in iskrena dejanja. Ljudje, ki živijo ob nas, pričakujejo več srca in več razumevanja. Potrudi se, ne bo ti žal!!!

Za ogled celotnega farnega lista pritisni spodnjo ikono. =)