Farni list št. 2 (5.2.2017)

B. Rustja, Zgodbe s semeni upanja

Na Poljskem se je starejši rabin vračal z vlakom v Varšavo. Vstopil je v vagon, v katerem so trije trgovci igrali karte. Potrebovali so še četrtega igralca, zato so povabili rabina, naj se jim pridruži. Rabin je njihovo povabilo prijazno zavrnil, rekoč, da je ves dan delal in da mora sedaj opraviti molitve, ker jih še ni utegnil. Trgovci so ga poskušali prepričati, rabin pa je vztrajno odklanjal njihove ponudbe. Igralci so postajali vse bolj sovražni, začeli so ga zmerjati in ga nazadnje spodili iz kupeja, da je moral stati na hodniku.

Ob prihodu v Varšavo je rabin stopil z vlaka. Prav tako so izstopili trgovci. Rabina je na postaji pričakala velika množica njegovih privržencev. Ko jo je zagledal eden od trgovcev, je vprašal: »Kdo je ta človek?«

»To je rabin Salomon, najbolj ugleden mož, rabin na Poljskem,« so mu odgovorili. Trgovec je spoznal, koga je užalil. Prej na kaj takega ni niti pomislil. Brž je stopil k rabinu in ga prosil odpuščanja. Rabin pa je njegovo prošnjo po odpuščanju zavrnil.

Ljudem je vzelo sapo. Niso mogli razumeti, da je rabin, znan po svoji vljudnosti, prijaznosti in svetosti, zavrnil, da bi odpustil žalitev. Zato so ga vprašali: »Ali naj odpustimo človeku, ki nas je užalil, pa nas prosi odpuščanja?«

»Seveda,« je odvrnil rabin.

»Zakaj potem ti nisi odpustil temu človeku?«

»Ne morem mu odpustiti. Trgovec ni užalil mene, najvišjega rabina, ampak je užalil človeka. Naj gre k njemu in ga prosi odpuščanja!« Trgovec se je namreč opravičil, ker je užalil znanega človeka, toda če bi užalil navadnega človeka, ne bi prosil odpuščanja.

Morda bi kdaj tudi nam Bog dejal: »Kaj me prosiš odpuščanja, ker si užalil svojega soseda! Zakaj ne greš k njemu in mu poveš, da ti je žal ter ga prosiš odpuščanja. Ko boš prosil odpuščanja njega, boš odprl vrata tudi mojemu odpuščanju.«