Cerkev sv. Miklavža v Golici

Cerkev je bila zgrajena v romanskem slugu koncem 13. stoletja in je najstarejša cerkev v Selški dolini. V 16. stoletju je bila gotizirana, baročno pa prezidana v 17. in 18. stoletju. Vsa cerkev je bila poslikana, vendar je slike uničila vlaga. Na severni zunanji strani so še vidni sledovi fresk Jerneja iz Loke. Cerkev naj bi v prastarih časih imela tudi dokaj premožno mežnarijo, vendar ostankov le-te niso nikoli našli.

Med vojno je bila cerkev požgana in minirana, kar se še posebej pozna po razpokah. Cerkev danes skupaj držijo železne spone in betonska plošča na vrhu. Ohranil se je le baročni stranski oltar, ter kipi sv. Miklavža, zavetnika splavarjev, mlinarjev in žagarjev, pa tudi nevest za srečno poroko, svetega Frančiška Ksaverija, sv. Petra, sv. Pavla in sv. Jožefa. Pri Lajbonovih v Golici so na podstrešju hranili še kipe sv. Janeza Krstnika, kip svetnice kraljice, ki bi bila lahko sv. Elizabeta, še dva kipa svetnikov, sliko Marije Pomagaj, zakristijski križ in križa za procesijo. Pri zadnji obnovi leta 1972 so veliko kipov obnovili, glavni oltar pa je izdelal Marko Peternel iz Selc.

Na prevalu nad Golico je kapelica Križanega iz 17. stoletja. Prvotno naj bi cerkev gradili tu, vendar naj bi ponoči vse, kar so zgradili našli na vrhu gore. To je bil znak, da morajo cerkev zgraditi na vrhu. V kapeli sta tudi kipa Marije in Janeza Evangelista.

Soseska sv. Miklavža (Golica, Dolenja vas in Ojstri vrh) praznujejo na sv. Miklavža, maša v farni cerkvici je 6. decembra ob 9h.