Cerkev je bila najverjetneje zgrajena v 16. stoletju. Na zunanji strani cerkve sta fragmenta fresk iz gotskega časa z glagolskimi napisi. Prvotno je bil strop lesen, raven, poslikan. Na cerkvi so vidni sledovi večkratnih predelav, sedaj daje baročni vtis.
Glavni oltar je posvečen sv. Florijanu, zavetniku proti požarom in povodnji, pa tudi proti večnemu ognju. Na desni ima še dva kipa škofov, sv. Urha, prvega kanoniziranega svetnika in sv. Volbenka, zavetnika drvarjev, oglarjev, pastirjev, rezbarjev in proprošnjika pri presnovnih težavah.
Stranska oltarja sta baročna. Oltar sv. Valentina ima na straneh kipa sv. Miklavža in sv. Martina. Zgoraj je v medaljonu upodobljen slabo oblečen mož pred čebelnjakom (morda sv. Ambrož). Levi oltar je posvečen sv. Elizabeti, na straneh sta svetnici sv. Apolonija in sv. Barbara. V medaljonu je upodobljena Marija Magdalena.
Sprednje levo barvno okno ima motiv svetih treh kraljev. Moštranca je Kregarjevo delo.
V kapelici v obzidju je bil nekoč kip sv. Florijana, ki pa je bil zaradi obnove in varnosti preseljen.
Včasih je imela podružnica dve procesiji: Florijanovo 4. maja od kozolca blizu odcepa za Ševlje proti večnemu ognju in Markovo procesijo 25. aprila za dobro letino, ki so jo speljali od kapelice v Dolenji vasi.