Farni list št. 11 (24.7.2016)

MALA ŠOLA MOLITVE

1. Odloči se. Bog nas je hotel in ustvaril kot svobodne ljudi. Vsak dan velikokrat pretehtavamo, dajemo prednost temu ali onemu in se odločamo. Brez odločitev nič ne gre naprej. Če hočeš, se odloči, da boš molil in oblikoval svojo povezanost z Bogom. Odloči se zavestno: moliti hočem tedaj in tedaj. Odloči se za jutranjo molitev že zvečer in za večerno molitev že zjutraj.

2. Bodi zvest v malem. Mnogi začenjajo moliti z velikimi nameni. Čez nekaj časa jim spodleti in mislijo, da sploh ne znajo moliti. Začni s tem, da si določiš čas za molitev. Zvesto vztrajaj. Potem bo rasla tudi tvoja želja po molitvi in boš v njej napredoval v skladu s svojim časom in okoliščinami.

3. Vzemi si čas za molitev. Molitev pomeni zavest, da mi je Bog blizu. Pri njem ni treba prositi za avdience. Glede časa za molitev so tri koristna merila. Izberi določen čas (navada pomaga), miren čas (to je pogosto zgodaj zjutraj in zvečer) in dragocen čas, ki ga imaš rad, a ga tudi rad podariš (torej ne »odvečen čas«).

4. Pripravi si prostor. Kraj, kjer moliš, vpliva na tvojo molitev. Zato poišči prostor, kjer moreš dobro moliti. Za marsikoga bo to udoben sedež ali pisalna miza. Drugim pomaga, če imajo pripravljen prostor, kjer se lahko zberejo, opremljen s pručko ali klečalnikom, preprogo, z ikono ali s sliko, s svečo, Svetim pismom, molitvenikom. Najlepše in najboljše pa lahko molimo v cerkvi pred Najsvetejšim.

5. Uredi svoje molitveno življenje. Naporno je, če se moraš vsakokrat prisiliti k molitvi. Določi za svojo molitev (ki naj bo zate obred) trden red. Ta naj te ne utesnjuje, ampak naj ti pomaga, da ti ne bo treba vsak dan premišljevati, ali in kako boš molil. Pred molitvijo se zavestno postavi v Božjo navzočnost; po molitvi si vzemi še trenutek časa, da se Bogu zahvališ in ga prosiš za blagoslov.

6. Naj moli ves človek. Ne molimo samo v mislih in besedah. V molitvi se sme ves človek povezati z Bogom: tvoje telo, tvoje notranje in zunanje zaznavanje, tvoj spomin, tvoje hotenje, mišljenje in čutenje ali sanje pretekle noči. Včasih ti bo celó raztresenost pokazala, kaj te zares zaposluje in navdaja in kaj moreš izrecno prinesti pred Boga. Dolžnosti, ki jih moraš opraviti in ti pridejo na misel med molitvijo ter jih nočeš pozabiti, kar zapiši in se vrni k molitvi.

7. Moli na različne načine. Odkrivaj različne oblike molitve in moli tako ali drugače – glede na čas, svoje stanje in trenutni položaj: že oblikovano molitev drugega molivca, kateri se pridružim; osebno molitev v lastnih zadevah; molitev z besedo iz Svetega pisma (npr. dnevna berila); molitev srca (ali Jezusovo molitev), pri kateri z vsakim vdihom ponovimo kratek vzklik ali samo ime Jezus; notranjo molitev, v kateri ves notranji in zunanji človek posluša in molči …

8. Uporabi raznovrstne priložnosti. Za molitev lahko uporabiš raznovrstne priložnosti (npr. za vzdihljaje, prošnjo, kratko zahvalo ali hvalnico): ko čakaš, med vožnjo v avtobusu, na vlaku ali v avtu (preden poslušaš glasbo), med prosto uro, če ob vsakodnevnem sprehodu kratko obiščeš kapelo ali cerkev. Naj priložnosti, ki jih imaš, postanejo povabila, da se boš vedno na novo povezoval z Bogom.

9. Bog naj pride do besede. Molitev pomeni tudi, da poslušaš Božji glas. Bog govori naj jasneje v besedah Svetega pisma, ki jih Cerkev bere dan na dan. Bog govori tudi po izročilu Cerkve in pričevanju svetnikov. Govori pa tudi – pogosto skrito – v srcu vsakega človeka, npr. v sodbi tvoje vesti ali po notranjem veselju. Po Svetem

pismu slišiš Božjo besedo v svojem srcu. Bog naj pride do besede v tvoji molitvi. Postani prijateljsko zaupen z njim, da se boš naučil razlikovati njegov glas od mnogih drugih glasov in spoznati njegovo voljo.

10. Moli z zemeljsko in nebeško Cerkvijo. Kdor moli, se pridruži – bodisi sam ali z drugimi – velikemu občestvu molivcev. To občestvo je v nebesih in na zemlji in vključuje danes živeče, kakor tudi angele, svetnike in nepregledno množico živečih pri Bogu. K molitvi spada tudi, da molimo drug za drugega. Zato je dobro, da ne molimo samo zase, ampak tudi z drugimi, kjer je mogoče: z družino, s prijatelji, s svojo župnijo. In s svetniki. Smeš jih prositi za njihovo molitev. Povezanost ljudi v Bogu po molitvi se namreč s smrtjo ne konča.