Jakob Šolar - 1. del

JAKOB ŠOLAR,  

rojen 29. aprila 1896 na Rudnem in umrl 23. junija 1968 v Ljubljani.

duhovnik, profesor, jezikoslovec, prevajalec, publicist, urednik, kritik, mentor

UVOD

Življenjepis Jakoba Šolarja naj začnem z uvodom iz listine častnega občana občine Železniki, ki je bila objavljena 30. junija 1998:

»Rojak Jakob Šolar je prispeval neizbrisen delež svojemu narodu, ki se mu je razdajal kot duhovnik, učitelj, vzgojitelj, kot kulturni in znanstveni delavec.

Ime tega moža je nerazdružljivo povezano z delom za korist slovenskega naroda in njegove omike, zato v njegovi zgodovini ostaja zapisan kot tvoren duhovni velikan. Sledovi njegovega dela so zaznavni na vseh področjih ustvarjanja in oblikovanja lepote slovenskega jezika, duhovnih vrednot posameznika in s tem naroda kot celote.« (Listina častnega občana, občina Železniki, 30.6.1998). Veličina tega človeka se kaže najprej v njegovi človečnosti, da je razumel sočloveka, da ga kultura in znanost nista zaprla v kabinet, ampak je imel izreden smisel za vse ljudi, predvsem pa se je posvečal osebnostni rasti mladih ljudi. Šolar je pomemben, ker predstavlja enega vodilnih slovenskih jezikoslovcev med Antonom Breznikom in današnjimi jezikoslovci. Njegova dejavnost se je razmahnila v pisanju učbenikov slovenskega jezika. Obenem pa se je posvečal znanstveno raziskovalnemu delu slovenskega jezika in sad tega dela je v slovarju slovenskega jezika. Bil je prvi slovenski strokovnjak za fonetiko, bil je prevajalec predvsem francoskih besedil, publicist in urednik. Močno je zaznamoval slovenski kulturni prostor z jezikoslovnimi spisi, komentarji, urejevanjem zbranih del, korekturami, razpravami ipd. Bil je tudi izvrsten profesor slovenskega, francoskega in srbohrvaškega jezika. Obenem pa je bil tudi predan svoji duhovniški službi in vse to je opravljal s srcem in dušo, predan sodobnemu krščansko socialnemu duhu, v Franciji imenovanemu personalizem, v Sloveniji pa križarstvo, ki je črpalo svoje ideje iz francoske različice. O vsem tem in še marsičem sledi v spodnjem tekstu, če ravno je tako velikega človeka s tako različnimi dejavnostmi in zapletenim dogajanjem v času in prostoru, v katerem je živel, v tako kratkem opisu težko dobro in objektivno prikazati.

Franc Pfajfar