Kdo naj koga čaka?

Ko državniki sprejemajo imenitne goste, se gostje zberejo v dvorani oziroma prostoru, kjer bo sprejem, in ko so vsi zbrani, ob določeni uri pride v sprejemni prostor predsednik države. Gosti čakajo predsednika, ne predsednik goste.

Kristjani se med sveto mašo zberemo za sprejem pri najvišjem gostu – Jezusu. Kljub temu, da dobro vemo in vidimo, kdaj bo sveto obhajilo, se velikokrat dogaja, da duhovnik s Svetim Rešnjim Telesom že čaka  za obhajanje, a ljudi še ni v vrsti. Zgodi se celo, da verniki gledajo in čakajo drug drugega, kdo bo šel prvi, potem pa hitijo drug za drugim ali celo v gručah. Tako največkrat Jezus čaka na goste, namesto da bi mi čakali  na Jezusa.

Prav je, da takrat, ko gre duhovnik k tabernaklju po  Sveto Rešnje Telo, mi že stopimo v vrsto in mirno počakamo na prejem  svetega obhajila. Če sta ciborij ali patena s posvečenimi hostijami že na oltarju, gremo toliko prej  na kraj prejemanja svetega obhajila.   Ni prav,da »priletimo« na kraj obhajanja, morda celo zadihani, da nas duhovnik in Jezus čakata, saj  je ob takem  hitenju težko biti zbran, težko misliti na Jezusa, moliti in  dostojanstveno prejeti sveto obhajilo. Verjetno ne misli nihče prevzetno: Naj Jezus kar čaka name, ampak je to le zgrešena navada.

Ne ozirajmo se na druge. Pridimo pravočasno  v vrsto in zbrano počakajmo na prejem svetega obhajila. MI ČAKAJMO JEZUSA, NE JEZUS NAS!!!

Milan