Predavanje zakoncev Siter
Včeraj, 18.11.2014, sta imela v župnijski dvorani predavanje za zakonce Vilma in Dani Siter na temo: Si v zakonu pomagava, ali si nastavljava zanke?
Že v začetku predavanja, sta nam Dani in Vilma na konkretnih primerih prikazala dinamiko odnosov v zakonu. Kako hitro se zgodi, da si nastavljamo zanke, v katere pa se ujamemo tudi sami.
V življenju so potrebne odločitve. Odločamo se za šolanje, poklic, službo,…Najpomembnejša odločitev v življenju pa je poroka. Dejstvo je, da se ob poroki ne zavedamo kaj pomenijo obljube, ki jih damo drug drugemu. Da s tem dobimo, ne samo partnerja, ampak še celo sorodstvo zraven. Vilma je v Srbiji slišala zanjo najlepšo definicijo zakona: Zakon je to, da eden drugemu pomagava priti v nebo. Pomembno je, da se vsak dan znova odločam ali so-zakonca sprejemam tudi danes; tudi takrat ko je nepopoln, v njegovi slabosti. Mi vsi hodimo skozi življenje, pri tem pa si nalagamo pretežke nahrbtnike. Ko naletiš na bolečino, še vedno lahko nadaljuješ, ni se potrebno ustaviti. Potrebno pa se je truditi in delati.
Ko smo se poročili smo medse poklicali Jezusa. Ko nam je hudo, ko ne zmoremo sami, se lahko z molitvijo obrnemo nanj. Pri tem nam lahko zelo pomaga tudi branje dnevne Božje besede. V veliko pomoč pa nam je lahko tudi zakonska skupina, kjer se zbiramo podobno misleči in se spodbujamo na poti skozi življenje. Jezus trka na vrata – na srce. Mu dovolimo vstopiti v konkretno rano, preizkušnjo? Tu smo kristjani poklicani, da smo pripravljeni se vsak dan spreobračati. Prav tako odpuščati.
Skozi nazorne primere v konkretnem življenju – mislim da se dogajajo kar nam vsem - , sta nam tudi povedala, kako je pomembno, da se zavedamo razlik med moškim in žensko. Že sveti Pavel nas v Pismu Efežanom izzove s stavkom: »Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža« (Ef 5,33). Možje tako potrebujejo spoštovanje ( žene pohvalite svoje može vsaj 12x na dan), žene pa potrebujemo ljubezen (možje izkazujte svojo ljubezen tako, da si vzamete čas za nas, da nas sprejemate take kot smo).
Na koncu sta nas spodbudila, da imamo vsi 1.440 min časa na dan; darujmo tudi Bogu svoj čas (vsaj stotinko t.j.14,40 min). Kjer je Bog na prvem mestu, tam je vse drugo na pravem mestu.
Bogu hvala za čudovit večer in to, da je bila dvorana lepo zapolnjena. Hvala Daniju in Vilmi za odprtost in naj ju Božji blagoslov spremlja še naprej na poti skozi življenje. Vse nas, ki smo se udeležili predavanja, pa naj Sveti duh napolnjuje, da bomo zmogli vsak dan izrekati svoj da drug drugemu in to tudi živeti.
A.G.
