Borut Pohar - Moj Poklic

»Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6) Te Jezusove besede so me nagovorile do te mere, da sem si jih izbral za svoje novomašno geslo. Njihovo resničnost in moč občutim tudi danes, ko se lahko že nekoliko ozrem nazaj na prehojeno pot duhovniškega in redovniškega poklica. Bogu sem hvaležen, da mi je dal poklic, v katerem se počutim srečen in izpolnjen. Zato v prvi vrsti ne gre za vprašanje, kaj delam, ampak kaj sem, kajti delo in življenje v tem primeru tvorita neločljivo celoto.

Poleg duhovniškega poklica me v življenju najbolj določa življenje v Misijonski družbi – lazaristov. Biti član te družbe pomeni sprejeti določen način življenja, ki ga je začrtal ustanovitelj sv. Vincencij Pavelski. Ta način življenja daje številne milosti obenem pa prinaša določene dolžnosti. Naše konstitucije takole opišejo namen Družbe: »Namen Misijonske družbe je posnemati Kristusa, ki je oznanjal evangelij ubogim. Člani in skupnosti v zvestobi do sv. Vincencija dosegajo ta namen: ko se z vsemi močmi skušajo navzeti Kristusovega duha, da bi dosegli poklicu primerno popolnost; ko oznanjajo evangelij ubogim, zlasti zapuščenim; ko pomagajo pri vzgoji duhovnikov in laikov ter jih navajajo k večjemu sodelovanju pri evangelizaciji ubogih.« Vesel sem, da lahko že na samem začetku svojega dela v Gospodovem vinogradu delujem v duhu te karizme. Kot duhovni asistent Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov imam namreč reden stik s tistimi, ki jih je življenje v marsičem prikrajšalo. S člani tega Gibanja se srečujemo na rednih srečanjih temeljnih skupin, v Domu Bratstva na Zaplani nad Vrhniko in ob številnih drugih priložnostih. Moderna tehnologija pa nam omogoča, da smo v navezi tudi na daljavo. Občasno sem v stiku tudi z delom, ki ga z bolniki in invalidi opravljajo Marijine sestre čudodelne svetinje. Poseben izziv mi predstavlja urednikovanje revije Prijatelj, preko katere lahko bolniki, invalidi in njihovi prijatelji med seboj delijo svojo izkušnjo trpljenja in odrešenja. S sodelavci skupaj oblikujemo vsebino vsake številke, iščemo pisce nagovorljivih pričevanj in strokovnih člankov. Ker pa kot mlad duhovnik potrebujem tudi izkušnjo dela na župniji, me je vizitator – takšno ime v naši Družbi nosi provincial – določil tudi za kaplana župnije Sv. Jakob ob Savi. Od lanskega leta stanujem v bratski skupnosti na naslovu Šentjakob 33. Poskušam se čim bolj vključiti v življenje župnije in opravljati delo, ki so mi ga določili. Trenutno poučujem verouk 4., 5., 6. in 9. razred. Z mladimi sem v stiku preko Marijanske vincencijanske mladine, ki jo vodimo skupaj s sestrami usmiljenkami. Mlade poskušamo vzgojiti v marijanskem ter vincencijanskem duhu, kar vključuje tudi vzgojo za karitativnost in misijon. Vpisan sem tudi na doktorski študij teološke fakultete v Ljubljani, pri katerem raziskujem odnos med vero in znanostjo. Disertacija nosi naslov: Dialog med vero in znanostjo pri Alistru E. McGrathu. Med drugim je namen disertacije prikazati, da si vera in znanost ne nasprotujeta, ampak se celo podpirata med seboj.

Veseli me, da je delo, ki ga opravljam raznoliko in polno izzivov. Lahko rečem, da si ga sam ne bi mogel bolje izbrati. Zato verjame in zaupam, da me Božja previdnost vodi po poti, ki pelje v sijaj resnice in polnost življenja.

Borut Pohar CM