Župnija Vavta vas - Biser sredi Dolenjske
Župnija Vavta vas je ena izmed naslednic pražupnije Šmihel pri Novem mestu. V kroniki najdemo za Vavto vas zapisanih še vrsto drugih imen (npr. Walpottendorff - 1436; Waltendorff - 1449; Bavtovas, Valta vas ipd.), ki nakazujejo, da je imel nekoč v tem kraju svoje prebivališče tudi valpet, tj. glavni nadzornik za tlačane lukenjskega graščaka iz vasi Zalog, sosednja Župnija Prečna.
Danes je vsa vavtovska župnija v okviru občine Straža, potomci nekdanjih tlačanov in poznejši priseljenci pa so večinoma industrijski delavci, obrtniki, uslužbenci, zaposleni v domačem kraju ali v Novem mestu. Ob tem marsikateri tudi kmetuje – če ne drugače, pa vsaj v vinogradu.
Za Gorenjska ušesa naše vasi ne zvenijo domače: Vavta vas, Rumanja vas, Jurka vas, Straža, Hruševec, Sela, Potok, Praproče, Mraševo in Drganja sela. Farani se zbiramo v župnijski cerkvi svetega Jakoba sredi Vavte vasi, pa tudi v dveh podružničnih cerkvah – sv. Tomaža med straškimi vinogradi in Device Marije, Tolažnice žalostnih na Drganjih selih.
Prvi temelji vavtovske cerkve so bili položeni pred več kot pol tisočletja (1462). Ko je bil v Vavti vasi ustanovljen vikariat z mnogimi podružnicami, je bila cerkev premajhna. Zato se je župnijski vikar lotil zidanja sedanje župnijske cerkve. Staro so porušili do tal in na njenem mestu zgradili večjo, v baročnem slogu in v obliki križa, kar daje vtis mogočnosti.
Leta 2012 smo praznovali župnijski jubilej – 150 let župnije. Župnija šteje okoli 2.700 katoličanov. Velike spremembe v demografski barvitosti kraja je prineslo lesno podjetje Novoles, ki je v svoji zlati dobi zaposloval tri tisoč delavcev. Straža je z Novolesom dobila mnoge značilnosti mesta. Danes v Straži živi veliko priseljencev muslimanske, pravoslavne in protestantske vere.
Svoje župnije ne morem verodostojno opisati brez omembe edinstvene slovenske reke – Krke. Velja za mirno kraško reko. Izvira v zahodnem delu Suhe krajine blizu Gradička in se izliva v Savo pri Čatežu ob Savi. Najvišji vodostaj ima Krka v novembru, najnižjega pa v juliju. Od Soteske navzdol je njen padec minimalen. Od tu dalje tudi pogosto prestopi bregove in poplavlja. Krka je ena najbogatejših slovenskih rek z ribami, kot so potočna postrv, lipan, sulec … Naj bo dovolj za okus Dolenjske.
Jernej Marenk, župnik v Vavti vasi, doma v župniji Selca
