Farni list št.5 - 24.3.2024
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV 2024
»Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen … Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.« Do velikonočnega jutra so se človeški koraki končevali ob grobu, nepreklicno so se iztekli v smrt, v grob, v konec. Pa tudi koraki živih, ki so žalovali za pokojnimi, so vodili do groba. Tam so obstali pred neizprosnim »zakaj« in pred bolečino ob izgubi, brez upanja in brez prihodnosti. Tudi v velikonočnem jutru so koraki žena in učencev vodili do groba. Tam so obstali. Zbegani. Prestrašeni. Kakor je človek prestrašen pred smrtjo in še bolj pred praznim grobom. Potem pa so slišali vprašanje: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.« Zadnja trdna resnica njihovega odnosa z Jezusom je bila, da so ga na veliki petek proti večeru položili v grob in k njegovemu vhodu zavalili velik kamen. Sedaj pa slišijo, da je bil obujen. In obenem povabilo, naj gredo v Galilejo. Tam ga bodo videli. Tam, kjer se je vse začelo. Povabil jih je na kraje, kjer je vstopil v njihova življenja. Od groba jih je povabil v čase srečanja, ko so bili pripravljeni vse zapustiti, samo da bi mogli hoditi za njim; da bi mogli biti del njegovega življenja in da bi on bil njihovo vse. Vrniti so se morali na kraje, kjer so v njegovih besedah spoznali, da je v njih življenje. Povabil jih je na tiste gore, kjer so začeli spoznavati kraljestvo in kjer so ob doživetju spremenjenja hoteli postaviti šotore, da bi mistična bližina trajala. Jezus tudi nas vabi, naj ne ostajamo ob svojih grobovih, naj se ne pogovarjamo o teži kamnov, naj se ne predajamo obupu nad življenjem, nad seboj, nad Bogom. Vabi nas, naj se tudi mi podamo v svojo Galilejo. Tja, kjer smo prvič bolj s srcem kot ušesi zaslišali povabilo: Hodi za menoj. In smo šli za Njim. Ker je v njem življenje, ker je življenje luč ljudi in ker luč sveti v temi. Dragi dobri ljudje. Ob tej veliki noči vam želim, da bi prepoznali Boga, ki hodi z vami, in vas vabi k polnosti življenja. Pojdite za njim in skupaj z brati in sestrami pojte: Aleluja. Vsem voščim blagoslovljeno veliko noč.
Temu voščilu se pridružujemo tudi župnik Damjan in duhovni pomočnik Vito s sodelavci.
VELIKI TEDEN
Postni čas in posebej zadnji teden, od cvetne nedelje do velikega petka in velike noči, vabi vsakega kristjana, da bi skupaj s Kristusom doživljal svoj osebni pasijon. V teh dneh naj bi radi prebirali in poslušali evangelijska poročila o Kristusovem trpljenju in se poglabljali v velikonočno skrivnost. Svoje večje ali manjše življenjske preizkušnje naj bi znali povezovati s Kristusovim trpljenjem. Vsak kristjan naj bi, podprt s Kristusovo milostjo, vzel vsak dan svoj križ na svoja ramena in ga potrpežljivo nosil. Pri tem naj bi drug drugemu pomagali po svojih močeh. Če bomo to zmogli, če bomo tako živeli svoj osebni pasijon, potem nas bo Kristus, križani in vstali Odrešenik sveta, s seboj popeljal tudi v vstajenje in večno življenje. Pred nami so torej dnevi z najglobljo vsebino. Njihovo praznovanje je temelj našega krščanskega prepričanja in vere. Nikar ne tarnajmo, da ni časa. Čas nam je dan in MI smo njegovi gospodarji. Torej ne rabimo na dan nobene ure več, ker jih je 24 dovolj. Mnogo bolj potrebujemo modrost, da bi čas, ki nam je dan, znali modro in pametno uporabiti. Vzemite si čas za velikonočno spoved, za trenutek molitve in tišine, medsebojno prijateljstvo in udeležbo pri svetih obredih.
Veliki četrtek
Ko zagledam jagnjetovo kri,
pri vas ne bo morilne šibe (2 Mz 12, 13).
Postavitev evharistije pod trojnim vidikom: daritve, obhajila, duhovništva. Tomaž Akvinski, angelski doktor, poje o sv. Rešnjem telesu takole: »Daj krvi mi svoje, Jezus pelikan, usmiljen me očisti mojih grehov ran; saj premore ena sama kapljica zemljo vso oprati grehov madeža.«
Ko sv. Avguštin premišljuje psalmistovo besedo: »Enak sem pelikanu v puščavi«, piše: »Pravijo, da pelikani z udarcem svojih kljunov ubijejo svoje mladiče, nato pa tako usmrčene objokujejo skozi tri dni. Nazadnje – tako pravijo – mati pelikanka sama sebe globoko rani in svojo kri razlije na mladiče. Mladiči, s krvjo obliti, v hipu oživijo«. Kristusova smrt, njegovo tridnevno počivanje v grobu in njegovo vstajenje postanejo v evharistiji naša smrt in naše vstajenje.
Veliki petek
Jezus je rekel: »Izpolnjeno je.«
In nagnil je glavo in izročil duha (Jn 19,30).
Izpolnjeno je skrivnostno prerokovanje o Gospodovem služabniku: »Bil je mučen kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol«. Izpolnjen je skrivnostni zakon med Kristusom in Cerkvijo. Kristus je sam sebe imenoval ženina Cerkve. Na križu ji je postal krvavi ženin. Kakor je rekla Cipóra Mojzesu, tako je lahko govorila Cerkev Kristusu: »Krvav ženin si mi«. Cerkev, nevesta, se v vsej polnosti zaroči z ženinom Kristusom, ko ji ta ženin umre in ko ji je povišan nad vsa nebesa, pravi sv. Avguštin.
Velikonočna vigilija
To je noč bedenja za Gospoda,
to noč naj bedijo za Gospoda vsi (2 Mz 12,42).
Slavje luči. To slavje lahko v polnosti doživita le dva človeka: tisti, ki je bil na primer od rojstva slep in je pri svojih trideset letih čudežno spregledal … in tisti, ki je bil duhovno slep, ki je občutil temo v lastni duši, ko je zapustil Boga in je po milosti zagledal »Kristusovo luč«. Če bi zbrali vse pesnike in jim rekli, naj sestavijo velikonočno hvalnico, ne bi mogli zapeti lepše, kot jo je zapel anonimni pesnik: »Nič bi nam ne koristilo, da smo se rodili, ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni … Gospod, kako nedoumljiva je tvoja ljubezen: da rešiš nas, sužnje, si žrtvoval Sina …« Pri velikonočni vigiliji, ki je mati vseh vigilij, imamo na voljo devet odlomkov Svetega pisma: sedem iz Stare in dva iz Nove zaveze. Kdaj pride čas, ko bodo naši verniki prosili duhovnike, naj bo prebrano vseh devet odlomkov? Kako lepo razložijo Božjo besedo molitve po berilih. Na primer: Stvarjenje sveta je bilo čudovito delo, še čudovitejše pa je odrešenje … Ob prehodu prek Rdečega morja je Bog pred preganjanjem egiptovskega faraona rešil samo eno ljudstvo, po krstni vodi pa rešuje vse narode.
Zemlja je zadrhtela, ko je angel rekel ženam: »Jezusa iščete, Nazaréčana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj.« (Mr 16,6) Žene so bile poslane, naj ponesejo novico vseh novic učencem. Tako so postale »apostolke, poslanke apostolov, torej celo "nadapostolke"«. Učenci, apostoli, pa so bili priče vstajenja vse do mučeniške smrti.
ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA IN BLAGOSLOV JEDIL – VELIKA SOBOTA
SELCA BUKOVŠČICA
ob 6. uri: blagoslov ognja ob 6.30: blagoslov ognja
od 7. do 8. ure: mladina ob 12. uri: blagoslov jedil
od 8. do 9. ure: Lajše in Kališe od 12.20 do 13. ure: Knape, Laško, Hudi laz, Bukovščica
ob 9. uri: blagoslov jedil od 13. do 14. ure: Hrib, Dunaj, Strmica
od 9.20 do 10. ure: otroci od 1. do 9. raz. ob 14. uri: blagoslov jedil
od 10. do 11. ure: Studeno in Češnjica od 14.20 do 15. ure: Lavtarski vrh, Čepulje, Pozirno
ob 11. uri: blagoslov jedil
od 11.20 do 12. ure: Praprotno in Sv. Tomaž SV. LENART
od 12. do 13. ure: Selca ob 7. uri: blagoslov ognja
ob 13. uri: blagoslov jedil ob 15. uri: blagoslov jedil
od 13.20 do 14. ure: Dolenja vas, Rudno
od 14. do 15. ure: Ševlje, Prtovč in Podlonk
ob 15. uri: blagoslov jedil
od 15.20 do 16. ure: Bukovica in Sp. Luša
od 16. do 17. ure: Golica, Stirpnik in Ojstri vrh
ob 17. uri: blagoslov jedil
od 17.20 do 18. ure: Topolje in Zabrekve
od 18. do 19. ure: kdor ni mogel čez dan
Verniki vseh treh župnij ste naprošeni, da v soboto pri Božjem grobu poleg molitve za osebne namene vključite predvsem molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov (na razpolago bodo molitvene ure za duhovne poklice), da bi mladi Bogu odgovorili na klic in za mir v Ukrajini. Po nekaterih vaseh ste ta dan zbirali darove za zaobljubljene svete maše in za mežnarja. Tudi sedaj boste lahko tisti, ki ste to nalogo opravljali, ob uri molitve in blagoslova za določeno vas na zadnjo poličko na ženski strani nastavili košarico, kamor boste vaščani lahko oddali svoj dar za te namene.
Celoten farni list si preberite na spodnji povezavi:
