Farni list št.2 - 29.1.2023

Srečanje s starčkom simeonom - svečnica

Evangelist Luka nam skrivnost Božjega otroka tudi po rojstvu v betlehemskem hlevu prikazuje v vedno novih srečanjih. Eno najlepših srečanj se zgodi med otrokom in starcem Simeonom. Tega pri Grkih in Judih enako znanega motiva – srečanja med otrokom in starcem – se je Luka gotovo lotil s posebnim veseljem. Ve, da se takšna srečanja dotaknejo človeških src. Tako želi skozi to srečanje prikazati, kdo je otrok in kako nas lahko spremeni, posebej če smo tako stari kot osiveli Simeon.

Štirideset dni po rojstvu Marija in Jožef prineseta otroka v jeruzalemski tempelj, da bi ga posvetila Gospodu. Obred materinega očiščevanja in otrokovega posvečenja Luka preskoči. Pomembnejše mu je srečanje, ki se ob tej priložnosti zgodi v templju. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje in slavil Boga.

Evangelist s štirimi podobami opiše naravo starca. Pravičen je in bogaboječ. Pričakuje Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je nad njim. Da je Simeon pravičen, je tedaj pomenilo, da pooseblja ideal pravičnega človeka. To je tisti, ki živi v skladu s svojo naravo in je pravičen tudi do ljudi okrog sebe. Gre za to, da živimo v sozvočju z Bogom. Z bogaboječnostjo je mišljen notranji odnos do Boga, mišljena je čustvena vez z Bogom. Simeon je oboje: živi prav in pokončno, svoje srce je odprl za Boga. In Luka govori o tem, da Simeon čaka, da pričakuje Izraelovo rešitev – ali kot je rečeno: Izraelovo tolažbo. S tem izrazom so v Izraelu opisovali (od)rešenje, ki naj bi ga ljudstvu prinesel Mesija. Ozdravljenje naših ran se prične s tolažbo v naši žalosti. Tolažba je v izkušnji, da je Bog z nami v naši žalosti in nas ne bo pustil samih. V Jezusu je k nam prišel Bog, da bi bil pri nas – da nas ne bi tolažil z besedami, pač pa bi vztrajal pri nas in tudi v naši morebitni žalosti. Sprejmimo ga z navdušenjem – kakor starec Simeon!  Po: A. Grün

Celotni farni list si preberite na spodnji povezavi: