Farni list št.5 (10.4.2022)

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19).

Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja.

Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja.

 Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!

                                                                                                    Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK

Temu voščilu se pridružujemo tudi p. Stanko Rozman in župnik Damjan s sodelavci.

VELIKI TEDEN

               Postni čas in posebej zadnji teden, od cvetne nedelje do velikega petka in velike noči, vabi vsakega kristjana, da bi skupaj s Kristusom doživljal svoj osebni pasijon.

V teh dneh naj bi radi prebirali in poslušali evangelijska poročila o Kristusovem trpljenju in se poglabljali v velikonočno skrivnost. Svoje večje ali manjše življenjske preizkušnje naj bi znali povezovati s Kristusovim trpljenjem. Vsak kristjan naj bi, podprt s Kristusovo milostjo, vzel vsak dan svoj križ na svoja ramena in ga potrpežljivo nosil. Pri tem naj bi drug drugemu pomagali po svojih močeh.

Če bomo to zmogli, če bomo tako živeli svoj osebni pasijon, potem nas bo Kristus, križani in vstali Odrešenik sveta, s seboj popeljal tudi v vstajenje in večno življenje.

Pred nami so torej dnevi z najglobljo vsebino. Njihovo praznovanje je temelj našega krščanskega prepričanja in vere. Nikar ne tarnajmo, da ni časa. Čas nam je dan in MI smo njegovi gospodarji. Torej ne rabimo na dan nobene ure več, ker jih je 24 dovolj. Mnogo bolj potrebujemo modrost, da bi čas, ki nam je dan, znali modro in pametno uporabiti. Vzemite si čas za velikonočno spoved, za trenutek molitve in tišine, medsebojno prijateljstvo in udeležbo pri svetih obredih.

Veliki četrtek

Ko zagledam jagnjetovo kri,

 pri vas ne bo morilne šibe (2 Mz 12, 13).

Postavitev evharistije pod trojnim vidikom: daritve, obhajila, duhovništva. Tomaž Akvinski, angelski doktor, poje o sv. Rešnjem telesu takole: »Daj krvi mi svoje, Jezus pelikan, usmiljen me očisti mojih grehov ran; saj premore ena sama kapljica zemljo vso oprati grehov madeža.«

Ko sv. Avguštin premišljuje psalmistovo besedo: »Enak sem pelikanu v puščavi«, piše: »Pravijo, da pelikani z udarcem svojih kljunov ubijejo svoje mladiče, nato pa tako usmrčene objokujejo skozi tri dni. Nazadnje – tako pravijo – mati pelikanka sama sebe globoko rani in svojo kri razlije na mladiče. Mladiči, s krvjo obliti, v hipu oživijo«.

Kristusova smrt, njegovo počivanje tri dni v grobu in njegovo vstajenje postanejo v evharistiji naša smrt in naše vstajenje.

Veliki petek

Jezus je rekel: »Izpolnjeno je.«

In nagnil je glavo in izročil duha (Jn 19,30).

Izpolnjeno je skrivnostno prerokovanje o Gospodovem služabniku: »Bil je mučen kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol«. Izpolnjen je skrivnostni zakon med Kristusom in Cerkvijo. Kristus je sam sebe imenoval ženina Cerkve. Na križu ji je postal krvavi ženin. Kakor je rekla Cipóra Mojzesu, tako je lahko govorila Cerkev Kristusu: »Krvav ženin si mi«. Cerkev, nevesta, se v vsej polnosti zaroči z ženinom Kristusom, ko ji ta ženin umre in ko ji je povišan nad vsa nebesa, pravi sv. Avguštin.

Velikonočna vigilija

To je noč bedenja za Gospoda,

 to noč naj bedijo za Gospoda vsi  (2 Mz 12,42).

Slavje luči. To slavje lahko v polnosti doživita le dva  človeka: tisti, ki je bil na primer od rojstva slep in je pri svojih trideset letih čudežno spregledal … in tisti, ki je bil duhovno slep, ki je občutil temo v lastni duši, ko je zapustil Boga in je po milosti zagledal »Kristusovo luč«. Če bi zbrali vse pesnike in jim rekli, naj sestavijo velikonočno hvalnico, ne bi mogli zapeti lepše, kot jo je zapel anonimni pesnik: »Nič bi nam ne koristilo, da smo se rodili, ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni … Gospod, kako nedoumljiva je tvoja ljubezen: da rešiš nas, sužnje, si žrtvoval Sina …«

Pri velikonočni vigiliji, ki je mati vseh vigilij, imamo na voljo devet odlomkov Svetega pisma: sedem iz Stare in dva iz Nove zaveze. Kdaj pride čas, ko bodo naši verniki prosili duhovnike, naj bo prebrano vseh devet odlomkov? Kako lepo razložijo Božjo besedo molitve po berilih. Na primer: Stvarjenje sveta je bilo čudovito delo, še čudovitejše pa je odrešenje … Ob prehodu prek Rdečega morja je Bog pred preganjanjem egiptovskega faraona rešil samo eno ljudstvo, po krstni vodi pa rešuje vse narode.

Zemlja je zadrhtela, ko je angel rekel ženam: »Jezusa iščete, Nazaréčana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj« (Mr 16,6). Žene so bile poslane, naj ponesejo novico vseh novic učencem. Tako so postale »apostolke, poslanke apostolov, torej celo »nadapostolke«. Učenci, apostoli, pa so bili priče vstajenja vse do mučeniške smrti.

 ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA IN BLAGOSLOV JEDIL – VELIKA SOBOTA

               SELCA                                                                              BUKOVŠČICA

   ob 6. uri: blagoslov ognja                                        ob    6.30: blagoslov ognja

   od 7. do 8. ure: mladina                                          ob 10. uri: blagoslov jedil

   od 8. do 9. ure: Lajše in Kališe           od 10.20 do 11.00: Lavtarski  vrh, Čepulje, Pozirno

   ob 9. uri: blagoslov jedil                                             od 11.00 do 12.00: Bukovščica

   od 9.20 do 10. ure: otroci od 1. do 9. raz.             ob 12.00: blagoslov jedil

   od 10. do 11. ure: Studeno in Češnjica         ob 12.20 do 13.00: Knape, Laško, Hudi laz

   ob 11. uri: blagoslov jedil                                ob 13.00 do 14.00: Hrib, Dunaj, Strmica

   od 11.20 do 12. ure: Praprotno in Sv. Tomaž       ob 14.00: blagoslov jedil 

   od 12. do 13. ure: Selca                                        

   ob 13. uri: blagoslov jedil                                                            

   od 13.20 do 14. ure: Dolenja vas, Rudno                        

   od 14. do 15. ure: Ševlje, Prtovč in Podlonk                  

   ob 15. uri: blagoslov jedil                                                 

   od 15.20 do 16. ure: Bukovica in Sp. Luša                                           

   od 16. uri do 17. ure: Golica, Stirpnik in Ojstri vrh     

   ob 17. uri: blagoslov jedil                                                                                     

   od 17.20 do 18. ure: Topolje in Zabrekve                           

   od 18. do 19. ure: kdor ni mogel čez dan         

Verniki selške župnije ste naprošeni za razumevanje, saj bo blagoslov jedil  samo v farni cerkvi. Verniki obeh župnij ste naprošeni, da v soboto pri Božjem grobu poleg molitve za osebne namene vključite predvsem molitev za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov (na razpolago bodo molitvene ure za duhovne poklice), da bi mladi Bogu odgovorili na klic in za mir v Ukrajini.

Po nekaterih vaseh ste ta dan zbirali darove za zaobljubljene svete maše in za mežnarja. Tudi sedaj boste lahko tisti, ki ste to nalogo opravljali, ob uri molitve in blagoslova za določeno vas na zadnjo poličko na ženski strani nastavili košarico in boste vaščani lahko oddali svoj dar za te namene.  

Celoten farni,list si lahko ogledate na spodnji povezavi!!!