DA BI BILI »BOGATI«
Koliko veselega pričakovanja je, ko župnija sprejema v svojo domačo župnijo novomašnika, saj se župljani zavedajo, da je to zanje velik dar. Ali koliko priprav, pogovorov, molitve ter radosti je bilo med kristjani, ko je prvikrat prišel k nam papež. Ob njegovem drugem obisku je bilo veselje in pričakovanje še toliko večje, ker je razglasil škofa Slomška za blaženega. Vsak tak obisk je priložnost, da duhovno odrinemo v globino.
Pred nami so nove »binkošti«. 37 mladih kristjanov bo prejelo zakrament svete birme. Sveti Duh bo v obilnejši meri kot druge dneve deloval med nami. Pridružil se bo tem fantom in dekletom ter jih obdaril s svojimi sedmerimi darovi: darom modrosti, umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu božjega. Utrdil jih bo v veri in dal moč za samostojno, odgovorno in zrelo krščansko življenje. Vsak bo prejel darove po meri svoje vere, svoje duhovne pripravljenosti.
Ko Sveti Duh »obogati« birmance, je »obogatena vsa župnija. Za mero njihove svetosti je bolj sveta celotna župnija. Iz cerkve bodo birmanci odšli na svoje domove notranje drugačni, bolj sveti, z novo duhovno »kvaliteto«. V domačo hišo bodo prišli prerojeni, kar je pomembno ne le za družino, ampak za vse naselje.
Tega posvečenja, teh darov, se moramo veseliti prav vsi kristjani. Za vsakega odraslega župljana, tako za starše kot za botre in vse druge, je čas priprave na birmo in sama birma Božje povabilo, da v sebi obnovi duha svete birme, da znova prosi Svetega Duha za ponovno obdaritev z njegovimi darovi in za utrditev v veri.
To je čas, ko ne prosimo Boga samo zase, ampak predvsem za naše brate in sestre birmance, za njihove starše in botre, da bi vsak prejel Božji dar s pravim namenom in primerno pripravljen. Ob vsakem birmancu se vprašajmo: koliko sem jaz storil s svojim zgledom, molitvijo, darovanjem svetih maš, obhajil, žrtev in dobrih del za tega in tega birmanca oziroma birmanko.
Kolikor več storimo zanje, toliko več veselja bo v srcu in manjša odgovornost pred Bogom.
MIlan Grden
