Avtor: Jošt Rovtar Objavljeno: 25. 11. 2018

Farni list št.15

Polna soba igrač, oblačilca iz najboljših kolekcij otroške mode, šolska torba ugledne znamke, računalnik za igrice, skuter pri štirinajstih, motor pri šestnajstih, avto pri komaj dopolnjenih osemnajstih letih.

Hiša lepa in pospravljena, delovno mesto zagotovljeno, računalnik za lažje delo, mobilni telefon, tablica, nezgodno zavarovanje, polica življenjskega zavarovanja, trije televizorji, omara, polna oblek, čevlji za vsak letni čas, hiter avto z zračno blazino, antiblokirnim sistemom in pogonom na vsa štiri kolesa, brezstične kreditne kartice,  pokojnina ...

Še nikoli nismo imeli na razpolago toliko stvari kakor danes.

Še nikoli nista negotovost in depresija povzročali takšnih tragedij kakor danes.

Še nikoli tako kot danes, če izvzamemo nekatere oblike ekscentričnosti, kot so moški uhan, nenavadne pričeske, silikonske ženske prsi, popravljeni nosovi, brade..., ljudem ni manjkalo izvirnosti in sposobnosti za sprejemanje odločitev proti toku.

Kajti vse, kar ni postavljeno na »skalo«, jemlje veselje in pogum za svobodo zaradi strahu, da bi se znašli brez vsega.

Ljubim te, Gospod, moja skala, moja svoboda.

      Po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj

 

ZA KAKŠNO LJUBEZEN GRE?

»Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo,« beremo v današnjem evangeliju za zahvalno nedeljo. Naštete sposobnosti pomenijo naslednje: srce pomeni moč volje, duša življenjsko moč, mišljenje moč razuma; poleg vseh naštetih je omenjena še življenjska moč nasploh. Jezus med vsemi naštetimi sposobnostmi ni hotel potegniti ostre meje, pa tudi ni imel namena izčrpno govoriti o vidikih našega notranjega življenja. Hotel je povedati, da moramo vse svoje moči, brez izjeme, postaviti v službo ljubezni do Boga. Vsako našteto sposobnost naj bi »vso« dali v službo ljubezni do Boga. Z vso intenzivnostjo in vsemi svojimi zmožnostmi naj bi svoje sposobnosti usmerili v ljubezen do Boga. Z vsem, kar smo, naj bi odločno in v ljubezni bili predani Bogu.

Tu se nam postavi veliko vprašanj. Je to kdo že kdaj dosegel? Obstaja kakšna možnost, da bi izpolnili to zapoved? Kdo lahko o sebi trdi, da ljubi Boga na tako popoln način? In kakšen je naš dejanski odnos do Boga? Ali ni večkrat tako, da na Boga sploh ne mislimo, da ravno zanj nimamo časa, da dvomimo in z Bogom nimamo kaj početi? Kako je mogoče samega sebe pripraviti k ljubezni do Boga? Ali je ljubezen mogoče zapovedati in aktivirati s pomočjo volje?

Jezus s to zapovedjo ni mislil enega samega dejanja, ki bi ga bilo mogoče izvršiti naenkrat. Gre za življenjsko nalogo. Ljubezen do Boga, v vsem življenju, je naš cilj. Z ljubeznijo je mišljen odnos, v katerega vstopimo s svojo celotno osebo. Kadar samo nekaj darujemo, kadar samo izgovarjamo molitvene obrazce, kadar darujemo stvari, ki niso del naše osebe, in kadar se to dogaja, ne da bi se pri tem angažirali s svojo celotno osebo, takrat ne ljubimo in zgrešimo smisel svojega življenja. V ljubezni je v igri lastna oseba. Ljubezen je vsaka oblika osebnega srečanja z Bogom, pač glede na naše različne zmožnosti in sposobnosti. In zapoved zahteva, da se z vsem, kar smo, Bogu popolnoma predamo.                                                                                             Po: K. Stock, Jezus – veselo oznanilo

 

ZAHVALNA NEDELJA

To nedeljo se Stvarniku nebes in zemlje zahvaljujemo za vse, kar smo v tem letu doživeli in prejeli. Za dobro letino, za dober uspeh v šoli, za srečo v družini…

Zahvala je vedno najlepša prošnja. S svojim »hvala« ne varčuj, tujega pa ne pričakuj. Takojšnja hvaležnost je najlepša, prepozna je ničvredna in ne zasluži tega imena. Pomnimo, da hvaležnost in pšenica rasteta samo na dobrih tleh. Če so hvaležne živali, kako ne bi bil hvaležen tudi človek?