MLADOST NA »KUPU«
Pod Lucijino »taktirko«, pod župnikovim nadzorom, pod vodstvom več kot trideset animatorjev je »uglašeno« delovalo 150 udeležencev letošnjega oratorija v Selcah. Staro, že dokaj »obrabljeno« oko duhovnega pomočnika, pa je spremljalo to živahno mladostno prekipevanje življenja.
Sveti Peter je gotovo iz nebes škilil v Selca, kako pojejo himno njemu v čast, kako berejo svetopisemska odlomke, kjer je udeležen tudi on. Mislim, da si je gladil brado, se glasno smejal, kimal in hvalil nebeščanom, kako animatorji vsak dan prikažejo del iz njegovega življenja. Ob teh prizorih se lahko res iz srca nasmejiš in hkrati na živahen ter poljuden način spoznaš posadko apostolov, zlasti »krmarja« Petra in delo njegovega Učenika.
Pri katehezah je Peter ponovno »stopil« med skupino in se po animatorjih predstavil udeležencem oratorija.
V delavnicah se je ustvarjalo na debelo. Na koncu vsakega dneva bi lahko odprli »trgovino« domačih izdelkov: rezancev, piškotov, umetniško okrašenih predpasnikov, majic, pa zverinic, ki služijo za obeske ključev, rakete in novi modeli vesoljskih plovil, ki živahno poletijo v zrak, pa slikarije na steklo in še in še. Izbira bi bila pestra. V nekaterih delavnicah bi se lahko razigrano zabavali, v drugih bi fitnesovali in trimčkali. V nekaterih delavnicah bi se naučili preživeti v naravi ob slastnih dobrotah, ki so jih vsak dan nanesle v župnišče dobre mamice, babice in druge gospodinje. Še slaščičarne nimajo tako bogate izbire.
Kosilo iz restavracije Lušina; dnevno je poskrbela za novo energijo, ki jo je vsak izgubil ob vsestranskem sedemurnem »garanju«.
Na popoldanskih velikih igrah se je tekalo, tekmovalo, iskalo, družilo in zabavalo. Smeh in dobra volja sta verjetno še mrtve spravilo v dobro voljo, kadar so igre potekale ob pokopališču. Toliko lepega, zanimivega veselja v enem samem tednu najbrž večina mrtvih ni doživela, ko so bili še živi.
V zvoniku so zvonovi dobivali vsak dan krepke udarce v bok, ko so jih mučile pritrkovalske skupine, ljudem v okolico pa pošiljali v ušesa lepe melodije.
»Vremenarji« so za vsak dan napovedali dež, tudi za torek. In je marsikje močno deževalo, v Ljubljani na Kodeljevem, kakor smo se odpravili na kopanje v torek, pa je dež napravil velik ovinek in povsem prizanesel kopalcem. Tobogani so ječali in škripali, ko se je nanje usula ploha mladih iz Selc in Litije.
V četrtek so bili na oratorij povabljeni tudi starši. Moški so se izmazali in po »delegatskem« sistemu poslali na oratorij same ženske. Te so prisluhnile odgovorom gospe Berte Golob, bile z nami na kosilu, potem pa sodelovale pri veliki igri. Vse, ki ste prišle, zaslužite medaljo.
Največja možna pohvala vsem animatorjem, ki so čas, energijo, ljubezen, skrbi in telesne moči tako velikodušno delili z mladimi ter storili zanje veliko dobrega za vzgojo, nova spoznanja, oznanilo evangelija ter za pristno veselje. Bog naj vsakemu povrne.
Župnik gospod Damjan si je prislužil vsaj nekaj dni dopusta, vendar ga letos še ne sme koristiti.
Pohvala in zahvala vsem gospodinjam, ki ste darovale toliko peciva in pokazale, kaj vse znajo narediti pridne roke.
Pohvala seveda tudi gospem, ki so vsak dan nalagale dobrote na pladnje po številu želodcev v skupinah in naročile, naj vsaka skupina »počisti« pladenj.
Milan Grden, dhp
Vse slika iz letošnjega oratorija pa si lahko ogledate tukaj.
