ROMANJE ŽUPNIJSKIH SODELAVCEV V PREKMURJE
V soboto 20. Junija, v zgodnjih jutranjih urah, se je poln avtobus romarjev, župnijskih sodelavcev vseh stanov, podal na pot v Prekmurje. Organizacijo in duhovno vodstvo romanja je v svoje roke vzel g. Župnik Damjan s pomočnikom g. Milanom na čelu, za odlično strokovno podporo pa je poskrbel, v Ljubljani živeči Prekmurec, g. Štefan Trajbarič. Dan smo pričeli s priporočilom vsem svetnikom in angelom varuhom za srečno pot.
Polni pričakovanj smo se podali na raziskovanje vzhodnega dela naše lepe Slovenije, kot nekdaj brata Ciril in Metod po rimski poti in se spraševali »Kaj vse sta pripravila naša župnika tokrat?«
Mimo nasadov hmelja, številnih gričkov z vinogradi in zidanicami smo naenkrat prispeli preko Mure. V Murski Soboti smo izstopili na trgu pred 103 letno stolnico Sv. Nikolaja, katoliškim vrtcem, ki ga vodijo sestre HMP in Lazarjevim domom, ki nudi dnevno topel obrok 70 brezdomcem in revnim. Zbrali smo se ob glavnem oltarju cerkve in prisluhnili predstavitvi. Kaplan nas je popeljal skozi zgodovino cerkve, nove in stare, katere del je ohranjen in viden za prezbiterijem današnje . Latinski napisi na križevem potu še danes govorijo, kako so si tukajšnji Slovenci svoj jezik in obstoj morali izboriti.
Kančevci, dom duhovnih vaj na Benedečkem griču, ki ga vodijo kapucini, nam je naslednji odprl vrata. Pričakal nas je p. Jurij in nam predstavil njihove aktivnosti, osrednjo kapelo Leopolda Mandiča, ki je srce doma, ter dogajanja v njem. S predstavitvijo župnije nam je poskušal približati predvsem drugačnost, nežnost prekmurske duše. Pravi zgled ekumenizma so , saj tukaj živijo ljudje različnih veroizpovedi z roko v roki in kot pravi p. Jurij: »Vsi prosimo Gospoda za mir«.
Osrednji dogodek dneva je bila sveta maša, ki smo jo namenili našim domačim ali po svojem osebnem namenu in jo darovali v Rotundi v Selu. Simpatična okrogla cerkvica iz 13. Stoletja, nas je sprejela v soncu in z odprtimi vrati. Poslikave, ki so še ohranjene prikazujejo Kristusov pasijon s Sv. Trojico na vrhu, Bog Oče drži Sina v naročju, na drugi strani pa je prikazan Vstali Kristus. Rotunda nas vabi: »Povabljen si, tudi ti, da se približaš zgodbi odrešenja in se približaš Sv. Trojici in jo počastiš.«
Še skupinski posnetek pred Rotundo in zvonček želja, pa se že odpeljemo naprej na zasluženo kosilo.
Bela golobica, kot pravijo Plečnikovi cerkvi posvečeni Kristusovemu vnebohodu v Bogojini, nas je sprejela v nevihti in dežju. Na daleč že, smo opazili velik okrogel turn z značilnimi Plečnikovimi stebrički, in manjšim turnom na vrhu ob strani, ki kot prst kaže v nebo. »Tvoja beseda je luč na moji poti«, pa še danes odzvanjajo besede napisane na prižnici.
Obisk salezijanskega zavoda Marianum v Veržeju je bil naša zadnja postaja. Tudi tukaj smo bili zelo prijazno sprejeti in postreženi še z dobrotami z žara. V rokodelskem centru DUO smo si ogledali razstavo lesenih igrač, muzej, knjižnico in rokodelsko trgovino z izdelki centra. Še posebej pa so se potrudili in nam pripravili tudi demonstracijo obdelave gline. Za zaključek romanja smo se pomudili v čudovito opremljeni in mirni kapeli Marije Pomočnice, ki je duša zavoda. Mariji smo se še zahvalil za čudovit dan v upanju na zarjo novega sončnega jutra....
Ko se je mrak že spuščal na prekmurske ravnice, smo se poslovili in polni vtisov, novih spoznanj in poznanstev vračali proti domu.
Mira Thaler
