Janez Evangelist Krek - 2. del
Krekov dom v »Štoku« v Selcih
V hišo v »Štoku« so se naselili spomladi 1875 mati Marija s petimi otroki (Janez, Zofka, Cilka, Alojzij, Amalija in sin Ignac, rojen v Selcih). Mati Marija je v hiši odprla malo trgovino s špecerijskim blagom in trafiko in na ta način preskrbela svojo družino. Obenem pa je na široko odprla vrata in srce revnim in pomoči potrebnim. Selčani so se radi sestajali pri njej. Pri »Štokarjevi mami« so dobili mnogi zavetišče, brezdomci, berači, itd. Brez dvoma pa je največjo skrb posvečala najprej družini in tako na svoje otroke prenašala svojo materinsko ljubezen in obenem tudi gradila karakter svojim otrokom. Janez je glede tega mnogo povzel prav po njej. Zaradi velikega pomena in vpliva pri vzgoji na sina Janeza posebej predstavim njegovo mamo.
»Štokarjeva mama ‐ Marija«
Glavne poteze v značaju Krekove matere so bile izredna ljubezen do revežev, srčna pobožnost in veliko veselje do branja. V njeni hiši so bili berači iz Selške doline kar doma. Pri njej so se shajali »Panani Janez«, malo slaboumen, ki je za klobukom vedno nosil polno cvetlic, »Kofetek«, »Grbcev Gustelj«, ki je rad slišal, če so ga imenovali »gospod Gustelj« in ga vikali, »Nora Baba«, »Kipi Nežka«, posebna prijateljica Krekove matere, doma nekje s Poljanskega, zato je izgovarjala besedi »kva pa«, »kok pa« (v pomenu »seveda«) in podobno. Po hišah je prodajala nogavice in drugo kramo, pa tudi dar je rada sprejela, če je tako naneslo. »Hroma Neža« je bivala več let »v Štoku« in je tam tudi umrla. Krekova mati ji je opravljala težko delo strežnice in ji kuhala, kar so ji prinesli za bolnico dobri ljudje, oziroma ji dajala od tega, kar je kuhala za svojo družino. Izvrševala je vsa telesna dela usmiljenja prav do zadnjega. Eden od takih skrajnih primerov je opisan in sicer na nekem hlevu je umrl berač, prijateljček alkohola. Človek, ki je bil brez svoje strehe nad glavo, kje bo ležal na mrtvaškem odru, mrliške vežice pa še ni bilo? Vsakdo se ga je branil — pa ga je vzela Krekova mati, čeprav so potem teden dni pobirali za njim uši. Revežu ni dala samo daru uboge vdove; povpraševala ga je tudi po njegovih težavah z dobro besedo, ki gre bolj v slast od kruha in vode. Pri njej so berači shranjevali svoje malhe. Če je prišel k njej lačen revež, mu je šla skuhat tudi sredi popoldneva. Tudi ob dveh po polnoči je še potrkal berač znanec na okno: »Mamka, odprite!« in bil je brez skrbi, da bo dobil prenočišče (V. Brumen, Srce v sredini, 20‐21).
Pri Krekovi materi se niso shajali samo berači, ampak skoraj vsa selška vas, v poznejših letih tudi obiskovalci doktorja Janeza iz drugih krajev. Če je prišla ženska z daljnih hribov v Selca in hotela prenočiti, je šla h Krekovi materi. Tam prenočišče ni nič stalo. Dostikrat je spalo po 10 tujih žensk pod streho starega Štoka. Krekova mati jim je kuhala drugo jutro zajtrk, po potrebi tudi kosilo. Razvila se je torej nekaka brezalkoholna gostilna za ženske. Krekova mati je pekla vsak teden najmanj enkrat kruh za svoje goste. Kava in štruca belega kruha je stalo skupaj 10 krajcarjev. Glavni vir skromnih dohodkov pa je bila mala trgovina s špecerijskim blagom in trafika. Okoli hiše ni bilo nič sveta, da bi lahko imeli vrt.
Krekova mati je ves čas zvesto ohranila svoje domače ribniško narečje. Mnogo je brala. Navadne povesti za ljudstvo so se ji zdele preveč preproste. Poznala je Stritarja, Jurčiča, Prešerna, Sienkiewiczeve romane, Ben Hurja i.t.d. Nekoč se je v Škofji Loki ob priliki porcijunkulskih odpustkov seznanila s Prešernovo sestro Alenko Prešeren (umrla je v 80 letu starosti l. 1891). To jo je zelo veselilo in mnogokrat je pripovedovala o njej. 3 Gospodinje na kmetih so se ji zelo smilile, ker so bile zgarane, utrujene.
Mati Marija Krek je umrla v »Štoku« dne 9.3.1903 in v mrliški knjigi je zapisano, da je »Marija Krek umrla dne, 9.3.1903 za krvavenjem možganov«. Zadela jo je možganska kap, kakor je kasneje tudi sina Janeza in hčer Amalijo. Menda je tudi oče Janez Štupica umrl za kapjo. V vzhodnem zidu selškega pokopališča je vzidana štirioglata sivobela plošča; na njej pa še črna marmornata plošča nepravilnih oblik z belim golobčkom in napisom:
V MIRU!
MARIJA KREK
MCMIII
Spomenik je svoji materi dal postaviti dr. Krek po vzorcu grobnih napisov v rimskih katakombah. Kajti on osebno je veliko študiral življenje prvih kristjanov.
Franc Pfajfar
