Janez Evangelist Krek - 1. del
Uvod
Janez Evangelist Krek je tako velika in vsestranska osebnost, da je težko na kratko opisati vse njegove značilnosti duhovnika, politika, sociologa, publicista, pisatelja, organizatorja,… Namen tega spisa je bolje spoznati Janeza Evangelista kot našega rojaka iz Selške župnije oziroma po domače »Štokarjevega Janeza«. Najprej ga spoznajmo v družini Kekovih v Štoku kot otroka, dijaka, nato študenta,... V nadaljevanju se predstavi Krek kot veliki borec za pravice slovenskega naroda, v njegovi neutrudni vsestranski socialni dejavnosti. Krek je človek ljubezni, nesebičnosti do sočloveka in naroda. Obdan je bil z visoko mero inteligence, znanja ter vesele in hudomušne narave. Živel je v zelo pomembnem obdobju naše zgodovine in v tistem času je bil zagotovo ena izmed osrednjih osebnosti v slovenskem prostoru, in sicer na prelomu 19. in 20. stoletja do njegove prerane smrti oktobra 1917. Kdor bi želel bolje spoznati življenje in delovanje Kreka naj prebira knjige, ki so navedene spodaj kot vir tega spisa.
Krekov rod
Priimek Krek zasledimo v Selški dolini v drugi polovici 17. stoletja, in sicer v Dolenji vasi. Omenjajo se tudi v Poljanski dolini pod Blegošem in na Malenskem vrhu. Neki Jurij Krek se je leta 1664 vpisal kot gospodar enega največjih gruntov v Dolenji vasi. Nasledil ga je Janez Krek (se ne ve, ali je to brat ali sin). Nasledniku pa je zopet ime Jurij Krek, ki je dosegel višek posestva. Sledi sin Tomaž, ki je imel pet sinov, od katerih imamo štiri rodbine Krekov v dolini, peti sin pa je odšel v Staro Loko. Četrti sin je Janez, ki je bil na očetovem posestvu v Dolenji vasi, a ni prednik Janeza Evangelista. Drugi sin gospodarja Tomaža je bil Jožef Krek, ki si je v Ševljah kupil kajžo. Zaradi napoleonske vojne in velikih dajatev za družino z dvanajstimi otroki je moral kajžo l. 1820 na dražbi prodati. Družina se je razselila k sorodnikom. Jožefov sin Franc rojen 1806 v Ševljah št. 7 kot gostačev sin je ded J. Evagelista Kreka. Franc se je l. 1833 poročil z devet let mlajšo Heleno Schreyevo, hčerko posestnika Šraja iz Studena. Ženin Franc je takrat živel pri stricu v Dolenji vasi št.33 (pri Bleku). Po poroki sta se naselila v najemno stanovanje pri Groslnu v Selcih št. 66, kjer sta se jima rodila dva sinova: 2.11.1834 sin Martin in 3.2.1837 sin Valentin. Franc je bil dober tkalec in ta obrt, ki je bila v Selški dolini dobro razvita, mu je prinašala precej zaslužka. Od posestnika Semena, po domače Kalana, je odkupil staro žitno kaščo »v Štoku«, Selca št. 73, ki jo je preuredil v stanovanje. Ime »pr' Štoku« je ostalo. V njej je odprl tudi prodajalno za tkalske izdelke in malo branjarijo, njegova žena pa je imela trafiko. Imela sta dva sinova Martina in Valentina, ki sta se oba izšolala za učitelja. Oče Franc je bil visoke postave in vedno dobre volje in velik šaljivec. Ko mu je leta 1870 umrla žena, se je preselil k sinu Martinu v Smlednik, kajti tam je bil kot učitelj in se priženil na neko posest. Oče Franc je umrl l. 1873. Hišo »v Štoku« v Selcih je zapustil sinu Valentinu, ker je Martin že imel hišo v Smledniku.
Janezov oče Valentin se je rodil 3.2.1837 v Selcih, v hiši, ki jo je imel oče v najemu. Končal je ljudsko šolo v Škofji Loki, nižjo realko v Ljubljani, tečaj za učitelje v Idriji ter se še istega leta (1858) zaposlil kot začasni učitelj v Toplicah pri Novem mestu. Takrat je učitelje nastavljala in nadzorovala oblast. Vaški učitelji so bili običajno tudi organisti in cerkovniki. Vse to je vedno na vseh mestih opravljal tudi Valentin. Od novembra 1860 je bil nastavljen v Gotenice in po treh letih premeščen k Sv. Gregorju, kjer je l. 1864 dobil status rednega učitelja. Poročil se je 20.2.1865 v Sodražici z Marijo Štupica, hčerjo tamkajšnjega polgruntarja in župana. Krekova mati Marija se je rodila 8.4.1843 »pri Oštirju« v Sodražici, kjer je bila nekoč gostilna. Oče Janez Štupica je bil nekaj 2 časa župan v Sodražici. Krekova mati je bila manjše postave, nekoliko bolj zagorele polti, brhka, nagle hoje, prijazna in zgovorna, rada je tudi pela. Oče Valentin je svojo službo pri Sv. Gregorju opravljal štiri leta. To je tudi rojstni kraj prvih treh otrok: sina Janeza ter hčerk Zofke in Cilke. Naslednje službeno mesto je dobil v Komendi. Družina je stanovala v župnišču, šola pa je bila v graščini. Medtem so v Komendi sezidali novo šolo in učitelj z družino se je preselil v nove prostore, ki pa še niso bili presušeni. Zaradi velike vlage so bili člani družine pogosto bolehni. Tudi oče Valentin je bolehal in tam tudi umrl 4.3.1875 star komaj 38 let. Zapustil je vdovo s petimi otroki, najmlajši sin Ignacij se je rodil po smrti, ko je družina že živela »v Štoku« v Selcih. Sicer sta se v Komendi rodila še sin Alojzij in hči Amalija.
Franc Pfajfar
