Avtor: Jošt Rovtar Objavljeno: 30. 05. 2021

Farni list št.8 (30.5.2021)

SVETO REŠNJE TELO IN KRI

Evangelist Marko nam na praznik Svetega Rešnjega Telesa in krvi pripoveduje, na kakšen način je Jezus s svojimi apostoli praznoval svojo zadnjo veliko noč. Začuda se precej mudi ob podrobnostih, ki na videz niso kaj prida pomembne. Tisto pa, kar se nam zdi pomembno, je povedano v nekaj besedah. Med Jezusom in apostoli se je v resnici razvil kar dolg dialog glede vse priprave do najmanjših podrobnosti. Sicer bi se seveda velikonočno večerjo dalo opisati tudi le v nekaj stavkih.

Evangelisti Matej, Marko in Luka so na ta način prav gotovo ravnali z določenim namenom. V resnici lahko opažamo, kako je Jezus na nek način vse predvidel. Ve celo, kdo bo ta dva učenca, ki sta zadolžena za pripravo, srečal, in kako bosta našla tisto, o čemer jima je vnaprej povedal. Z druge strani je pričujoči dogodek bogat tudi v samem razvoju. Podoben je dvigovanju zastora, tako da osvetli oziroma še bolj poudari tisto, kar bo potem sledilo. Če beremo opis velike noči, nas že sama treznost pripovedi prepriča, da gre za izredno pomembno stvar. Današnji podrobnejši opis nas preseneča. Tudi s tem kaže, da gre za izredno pomemben dogodek. Lahko rečemo, da gre tu že za spreten komentar, ki spreminja izrazno moč pripovedi. 

V luči tega, kar avtor pisma Hebrejcem pove o daritvi, ki jo je Mojzes opravil ob vznožju Sinaja in je morala imeti v sebi nekaj veličastnega, tako da je bila njena dramatična moč takoj opazna, postane ta daritev podobna neki drugi zavezi, ki se je nekega dne morala uresničiti zato, da je vrnila izgubljene pravice res vsem ljudem.

S tistimi nekaj besedami: »To je moja kri, kri zaveze …« je Jezus priklical v spomin vse tiste dogodke iz Stare zaveze, ko so se opravljale daritve vseh izraelskih generacij. S tem, ko je to storil, je dokončno odpravil vse prejšnje daritve, kajti edinstvena in dokončan daritev, v kateri je žrtvoval sam sebe, je vse ostale daritve napravila za nekoristne. Jezus preko daritve svoje krvi in odhoda k Očetu da jasno vedeti, da se s tem odpira večno kraljestvo za vse.

Po tem prazniku nas torej Cerkev vodi v samo središče naših odnosov z Bogom in poveličuje Jezusa, ki je vse to uresničil s svojo žrtvijo in svojo daritvijo, ki se še danes uresničuje pri sleherni daritvi svete maše.     Povzeto po: T. Kompare, Bogoslužno leto B

 

Celoten farni list si lahko ogledate na spodnji povezavi!! =)